POBOŽNOST PO KENIJSKO
V nedeljo se gre v cerkev. V Sloveniji je to enostavno – greš v tisto, ki je v tvojem kraju. Tukaj pa se lahko odločiš. V kraju so tri različne cerkve, v sosednji vasi še četrta. Vsaka pripada drugi veji krščanstva. Tokrat smo se odpravili v Mennonite church. Prišli smo in ugotovili, da zamujamo že 1 uro. Vseeno smo se usedli nekje v zadnje klopi, nakar je prihitela Lily, ki je sicer pomagala voditi obred, in nas posedla na sredino cerkve.
Nato smo bili priča pravi afriški maši, s petjem in plesom, molitvami in vriskanjem. Med obredom je duhovnikova žena celo poskrbela, da je bila pridiga oznanjena v luo (lokalni jezik) in angleščini, da bodo razumeli vsi, tudi naši beli bratje. Sledila je še javna predstavitev. Sprehodili smo se pred oltar, povedali svoja imena ter se zahvalili za sprejem. Največji vtis je sicer pustila Katarina, ki je, ne da bi to vedela, nekaj dni prej na kliniki obravnavala duhovnikovo ženo, ki ji je po maši padla v objem, jo nazvala z »my doctor« (»moja zdravnica«), nas pa z imenom »Katarina’s group« (»Katarinina skupina«).
