BANANE V DAR
Drugi teden našega bivanja v Majiwi nas je presenetila novica, da so se tukajšnji zdravniki odločili za stavko. Z delom so sestre prenehale še teden dni pred tem. Vse skupaj je vodilo v nekaj bizarnih situacij, ko smo na našo malo kliniko dobili napotene pacienti iz velikih bolnišnic, ker jih tam ali niso znali ali niso hoteli pozdraviti. Ena od teh je bila tudi tako imenovana »Granny Gen Z« (»Babica generacije Z«).
Prišla je s hudim vnetjem mehkih tkiv ene od nog, na koži so ji nastajali gnojni mehurji, v bolnišnici pa nekako niso našli ustrezne kombinacije antibiotikov, ki bi ji pomagala. Do nas je prišla v hudih bolečinah. In smo se lotili – internisti so optimizirali stalno terapijo, kirurgi so poiskali ustrezne antibiotike, Lilly pa se je lotila ran na nogi. In gospa se je pozdravila. V zameno za dobro obravnavo ter, kot ona pravi, »the good pills« (»ta dobre tablete« – predpisali smo ji namreč močna protibolečinska zdravila, zaradi katerih je lahko po dolgem času spet normalno spala) pa nam je na eni od zadnjih prevez v dar prinesla tri šope banan. Ne slovenske, kenijske šope. Posledično smo projektirali naslednjih nekaj obrokov v namen porabe novonastalih zalog.
