MIHEC SE JE POSTARAL-SPET, A TOKRAT V TROPIH
Miha je imel rojstni dan kmalu po temu, ko smo prišli v Majiwo. Saj smo se pripravili, smo že v Sloveniji kupili darilo, s sabo prinesli nekaj žlahtnega za nazdraviti (in se v zameno odpovedali kakšni majici v prtljagi) ter povedali zaposlenim na kliniki, naj se v četrtek zvečer oglasijo v Dedkovi hiši*. Tudi torto smo naročili, ki sta jo dva od naših sodelavcev, Eric in Debby, z motorjem odšla iskati v pol ure oddaljeno mesto. Eric je vozil, Debby pa je sedela zadaj in držala torto. Pozabili pa smo na Kenijsko vreme. Kot iz škafa se je namreč ulilo kakšno uro preden smo bili zmenjeni za presenečenje. Tu pa elektriko med dežjem pogosto preventivno izklopijo celi vasi. In smo ga imeli-rojstni dan v svetlobi namiznih luči. Prav lepo je bilo, skoraj romantično. Tudi Miha je bil zadovoljen, zagotovo eden bolj tropskih rojstnih dnevov, kar jih je doživel.
*Naš prijazen gostitelj je Dedek. Vsi v vasi ga namreč kličejo kar po tem vzdevku, v resnici pa je v sorodstvu verjetno le s kakšno polovico naselja. Jemo in posedamo v njegovi hiši, je pa na njegovem posestvu tudi Muzungalij (Hiša belih ljudi), kjer spimo, medtem ko je stavba klinike njegov bivši dom, ki ga je odstopil za namen zdravstvene oskrbe vaščanov.
