PA NAM JE PRAV PRIŠLA ROLICA PAPIRJA
Prva sobota je bila čas za prvi odhod v trgovino, ki je kake pol ure proč. Iz Slovenije v Kenijo smo namreč vzeli le omejeno količino potrošne robe. Tako sta na primer dve rolici toaletnega papirja, ki smo jih dobili ob prihodu v Majiwo, po dnevu in pol letalske hrane in nato prilagajanju prebave na Kenijsko kulinariko postali najbolj zaželena atributa naše male hiške. In smo šli. Marvin* je najel kombi, ki nas je nato vse skupaj dostavil v trgovino (tržnici smo se nekako izognili-vsaj prvič je verjetno pametno iti nekam, kjer so cene napisane in ne izpogajane). Tam smo nabavili vse-od metle, brisač do hrane in seveda večjih količin toaletnega papirja. Polne košare pa so presenetile trgovke na blagajni, ki so se nekajkrat zmedeno pogledale, nato pa začele skoraj panično krožiti okoli nas. Dejstvo, da smo izdelke sami zlagali v vrečke, pri tem ni prav nič pomagalo (tu namreč v vrečko zlagajo zaposleni, ki pa smo jih mi nevede izrinili iz njihovega delovnega mesta). Tudi bančno kartico so v nekem trenutku odnesli na stranski pult ter se neprijetno dolgo ukvarjali z njo, a jo na koncu vseeno z nasmehom in prijaznim pozdravom vrnili. Smo pa dojeli, da bomo tu hočeš nočeš deležni nekoliko več pozornosti kot doma.
*Marvin je ta čudovita oseba, ki vodi kliniko (po izobrazbi je medical officier-stopnja med medicinsko sestro in zdravnikom), oseba, ki skrbi, da so na dedkovi posestvi stvari urejene, oseba, ki nam vsakič priskoči na pomoč, ko naše znanje medicine ne zadošča za obravnavo pacienta ter oseba, ki ji mi težimo z bolj ali manj pomembnimi zadevami cca. 16x na dan-pač vsakič, ko nekaj potrebujemo.
