ROMANCA V KOTU SOBE 1
Spoznavanje domačinov, površinsko, prijateljsko ali pa tudi bolj poglobljeno je bilo od nekdaj del odprav. Tudi med našim delovanjem v Majiwi se je razvila romanca, a mogoče na takšna, kot bi jo pričakovali.
Miha se kdaj že zjutraj, najraje pa po delu, pozno popoldne ali pod večer, kdaj kar brez majice (pravi, da mu je vroče, zaključke pa izpeljite sami), odpravi na kliniko, v sobo 1. V njej ostane nekaj minut, se marsikdaj dodobra spoti, odide in se vrne čez 2 uri spet. In h komu hodi tako vztrajno?
Ob steni prve ambulante ga vsak dan potrpežljivo čakata dva avtoklava. Prvi je star, oglat, kaj več od grelcev in ventilatorja ne premore. A Miha se ne ozira na njegove napake. Vsake toliko ga razstavi, umije, namaže, pa sestavi spet skupaj, in stara naprava spet veselo dela, našemu zobarju v veselje. Drugi je nov, svetleč, z barvnimi lučmi in zaslonom. Dela hitro in natančno, a Miha ga kljub temu ne preobremeni. Poboža ga po robovih, zbriše z njega prah in mu da vedeti, da je ljubljen in negovan.
Aja, še kaj o romanci. To je zaenkrat vse, kar se je v navezavi na dotično temo pripetilo med našim bivanjem v Keniji. Če se zgodi še kakšna reč v prihodnosti, pa vam o tem prav gotovo ne bomo pisali v blogu.
* Hkrati segreje celoten prostor do te mere, da se kirurška ekipa, ki v njem previja rane, zgraža nad nemogočimi delovnimi pogoji.
