NEŽA NA LOVU ZA KAMELEONOM PART 2
Lov na kameleone je zamudna stvar. Kotiček podzavesti je v stalnem oprezanju, iz katere veje bi se znal prikazati mali plazilec. Veliko metod iskanja je Neža preizkusila v zadnjem času, delovala pa je le ena – da se je ona, Neža, odpravila iz Majiwe.
Bilo je nekega lepega sobotnega popoldneva. Sonce je spokojno sijalo na člane naše odprave, ki so se po obilnem obroku en za drugim počasi zleknili čez viseče mreže pred hišo. Vsi, razen Neže. Ta se je tisto jutro s prijateljico, sestro Emily, odpravila na izlet v Kisumu. In takrat se je zgodilo. Pred vrata hiše je pogumno prikorakal kameleon. Poln stasitosti v svoji pražnji, najprej zeleni, potem črni, pa spet zeleni opravi se je sprehodil mimo Aljaža, Mihe, Katarine in Ceneta. Ti so strmeli v bitje, ki se je počasi, a elegantno, prebijalo skozi travo do bližnjega drevesa. Neža pa je, čeprav je edina, ki svoje popoldneve vztrajno zapravlja za brezplodno iskanje te živali, dobila le fotografijo. In dobro mero foušije, verjetno.
