REORGANIZACIJA
Kako izgleda prihod povprečne odprave v Majiwo?
4 ali 5 mladih zdravnikov, razmršenih ter zamaščenih od dolgega potovanja z letalom, se na letališču v Kisumu prikaže z nekaj vozički potovalk. Te nato nekako zložijo v vozila, ki jih za njih naroči Marvin, ter jih po prihodu na dedkovo posest počasi znosijo na kliniko ter pospravijo po omarah, pod postelje ter na police – povsod, kjer je kaj prostora. Svojo opremo nato redno uporabljajo ter jo, kar je ostane, pustijo na kliniki za prihodnje odprave. Končni produkt po več letih tovrstne dostave opreme je tako tisoč in ena škatla v vsakem kotu klinike, kjer je pospravljenih premnogo medicinskih pripomočkov-tu je vsakdanje uporabljen material, pa tisti popolnoma neuporaben, tisti, ki bi ga zelo potrebovali, pa nismo vedeli, da na kliniki sploh je, in tisti, kateremu je rok uporabe pretekel nekje okoli uvedbe evra.
Tak način ureditve nekako ni ustrezal naši brez dvoma vrhunsko organizirani in, vsaj v nekaterih ozirih, rahlo preveč pedantni ekipi, ki so ji prizori gaz, brez pravil zmetanih v nešteto škatel, povzročali zle misli še pozno v nočeh brez spanca. Posledica: okoli 20 popoldnevov in večerov, preživetih na kliniki, ko so svoj sicer prosti čas porabili za sortiranje, brisanje prahu ter preizkušanje starih aparatov. O uspešnosti tega početja pa bo bolj objektivno lahko poročala prihodnja odprava.
