ODHOD
Ali smo jokali? Smo. Ali smo se stiskali? Smo. Nas je pa zagotovo presenetilo, koliko smo se na vse, ki so z nami delali na kliniki in tistimi, ki smo jih zdravili, navezali. In oni na nas. Celoten zadnji teden je minil v nekoliko zlovoljnem vzdušju, vrhunec pa smo dosegli v soboto.
Večer pred tem je v Majiwo prispela naslednja ekipa – Vanesa, Špela, Tea, Lina in Dren, ki bodo na kliniki ostali prihodnje tri mesece. V soboto dopoldne smo jim razkazali kliniko in predali informacije o pacientih, popoldne pa je Marvin z ekipo pripravil sprejem za nove ter slovo od starih. Prišle so vse štiri starešine, ki so trenutno v vasi, vključno s škofom. Sledilo je nekaj govorov ter obilno kosilo, ki je trajalo celo popoldne. Šele takrat smo dejansko uvideli, kako trdne vezi so se spletle med nami. Kako sproščeno smo lahko klepetali ter se šalili en z drugim. Kako težko se je bilo zadnjič posloviti od njih. Kako veseli smo bili za ves čas, preživet z njimi. In morda so bili ravno te težki trenutki najboljši dokaz, da smo sem prišli, delali ter odšli s srcem. Ter da so nas oni sprejeli prav tako – s srcem.
