ŠE ENA TORTA
Da, še en rojstni dan. Tokrat je praznovala Katarina. In tokrat smo z zaposlenimi na kliniki že precej bolj domači, tako da je tudi priprava potekala nekoliko drugače. Po torto sta se odpravila Eric in Neža. Neža pravi, da je bila zanimiva izkušnja, med čakanjem v trgovini je dobila celo snubitveni predlog mimoidočega (in ni bil prvi, verjetno tudi ne zadnji).
Okrasili smo dedkovo hišo in naš Muzungalij, zvečer pa so se na posestvu zvrstili skoraj vsi zaposleni s klinike. Nazdravili smo s kapljico domačega in se potem, nekoliko upokojensko, okoli polnoči spravili v postelje. V našo obrambo – tisti dan smo delali do 5. ure popoldne in obravnavali kar nekaj težkih primerov. Skupinska odločitev je tako bila, da je spanje kar najbolj primerna rojstnodnevna aktivnost. In res ni bila slaba.
